Fez 13. - 15. april
 |
| Barvilnica usnja |
Petek 13. :)
Že začetek dneva nama je dal vedeti, da je na sporedu petek 13. Kljub plačilu prtljage, jo je v Chefchaouenu treba prinesti do avtobusa. Pa to niti ni problem, huje je bilo, ko sva stopila na avtobus. Občutek sva imela, kot da je avtobus 2 dni stal na soncu, klima pa ni delovala saj je iz ventilacije pihalo bolj vroče kot hladno. Poleg tega smo s še nekaj tujimi turisti sedeli točno nad motorjem. Že takoj nama je bilo jasno, da bodo to zelo zanimive štiri ure in pol praktično v savni in po zavitih gorskih cestah. Nina je sedela ob oknu, kjer ji je izpod sedeža še dodatno vroče pihalo, zato ji je kmalu postalo slabo. Presedla sva se, jaz pa sem ob sedež zatlačil svojo jopo, da sem vsaj malo zadržal vročinski tok.
Ta preskok iz mrzlega Chefchaouena v soparen avtobus pa ni bil nič proti vožnji našega šoferja. Po zavitih cestah smo prehitevali vse kar se je prehiteti dalo, od oslovskih vpreg, prek tovornjakov in avtobusov, do osebnih avtomobilov. To je vključevalo tudi prehitevanje v nepreglednih ovinkih, sekanje takih ovinkov pa je tako ali tako praktično lokalna folklora. Tudi kadar je bila cesta ravna, voznik očitno ni bil sposoben peljati naravnost saj je bila vožnja bolj podobna plovbi po močno razburkanem morju. Najsrhljivejši občutek pa so dajale načete in pregrete zavore saj se je po manj kot uri avtobus pri vsakem pritisku na zavoro pričel močno tresti. Za primerjavo lahko navedem, da smo po uri in pol prehiteli avtobus, ki je iz Chefchaouena odpeljal pol ure pred nami.
Kljub dvem nenavadno dolgim postankom, smo se v Fez pripeljali 15 minut pred časom. Vreme je bilo spremenljivo, močno je pihal veter. Zaradi temperaturnih šokov sva kmalu občutila glavobol, poleg tega pa naju je čakal še lov na prenočišče. Skupaj še z dvema francoskima turistkama smo se vsedli k vozniku nekega kombija, ki je ponujal prevoz do nastanitev. Francozinji je odložil v Youth Hostlu,naju pa odpeljal do hotela, ki sva ga imela ogledanega. Ponovno je bil najin izbor zaseden, zato nama je pokazal še tri hotele, ki naj bi bili primerljivi. Pri vseh sva naletela na polno zasedenost ali previsoke cene. Po krajšem premisleku sva se odločila, da tudi midva poskusiva v Youth Hostlu, ker imam nanj lepe spomine izpred sedmih let, cena je zelo ugodna, lastnik pa je zelo prijazen in ponuja ogromno uporabnih napotkov za potovanje in ne pričakuje v zameno ničesar, za razliko od večine, ki sva jih srečala do sedaj, ko je bil v ozadju vedno še kakšen "catch". Za prvo noč so bile proste le še skupne spalnice, ki pa so ločene na ženski in moški del, ter ena soba za 3 osebe. Odločila sva se za drugo možnost saj je bila cena 165 dh povsem sprejemljiva, za preostale noči pa je imel na voljo tudi sobo za dve osebi. Hostel leži v novem delu mesta, na mirni ulici, v njem pa je prijeten atrij. Tudi sanitarije so snažne, prisoten pa je občutek varnosti in domačnosti. Edina slaba lastnost pa je, da so vhodna vrata odprta med osmo in deseto uro zjutraj, med poldnevom in tretjo popoldne ter med šesto in deseto uro zvečer, tako da je nekoliko bolj potrebno gledati na uro in planirati izhode. Po drugi strani pa sploh v nočnem času to močno poveča občutek varnosti saj so vrata zaprta.
Ko sva odložila svoje stvari, nama je receptor ponudil možnosti za izlete. Sploh vabljiva je bila možnost obiska puščave. Plan je, da bi imela svojega šoferja, ki bi naju peljal v Merzougo, tam bi se usedla na kamele, jahala 2 uri v puščavo, kjer bi prenočila, naslednji dan sledi vožnja južno od Atlasa s postankom v soteski Todra Gorges, prenočitev v Ourzazate, kjer bi si ogledala filmske studie po katerih je znano mesto, naslednji dan pa sledi vožnja čez visoki Atlas v Marrakesh, kjer bi se izlet zaključil. Cena znaša 5000 dh za 2 osebi, kar morda ni malo. Po premisleku pa sva se odločila, da vseeno vzameva to potovanje, ker je ponudnik zaupanja vreden, ker bi v lastni režiji ob vključitvi vseh stroškov morda prihranila 500 dh, če bi najela avto bi imela prisoten strah, če bi ostala sredi ničesar z okvarjenim avtom pa še s časom bi bilo prisotne nekaj nervoze, tako pa bova imela še 3 dni na koncu v Marrakeshu in ne bova lovila zadnjih minut pred odhodom najinega letala.
Po dogovoru sva opravila še krajši sprehod, kjer sva si privoščila pomarančni sok in sadno solato. Vitaminska bomba je močno pomagala pri najinem počutju. Nato sva našla internet bar, ki je imel tudi tiskalnik, tako da sva si lahko natisnila vstopne kupone za najin povratni let. Ob vračanju v hostel sva imela neprijetno izkušnjo, ko naju je zagrabil lokalec z eno roko skrito za hrbtom in zahteval denar. Na srečo se je dal odgnati z enim dirhamom. Nisva pustila, da bi nama pokvarilo večer in tako sva zaključila najin petek 13. in to razen nekaj neprijetnosti, brez večjih pretresov.
Sobota in nedelja, 14. in 15. april
Pa naju je doletelo, kar je v Severni Afriki skorajda neizogibno - prebavne težave. Nina je v soboto obležala v postelji, izjema so bili kratki izleti na stranišče. Tudi sam sem ostal z njo ter se nisem pritoževal, ker se je počitek prilegel tudi meni, saj je bil zadnji teden z vsemi selitvami, temperaturnimi spremembami in dolgimi vožnjami z avtobusi zelo naporen. Poleg počitka sva imela možnost oprati perilo, ki se je na soncu in dokaj močnemu vetru, posušilo izredno hitro. Nedelja sva nato poskusila izkoristiti za obisk znamenite medine, ki v takšni obliki ostaja nespremenjena že skoraj 1000 let. Ogledala sva si Mederso (islamsko šolo) ter svetovno znano barvilnico usnja, kjer ročno barvajo kozje, goveje, ovčje in kamelje usnje. Vse barve so naravnega izvora, vmes naj bi bila tudi živalska kri in urin, pri obdelavi pa se precej uporablja amoniak, zato je vonj v barvilnici resnično neprijeten. Nekoliko nama jo je zagodlo vreme, ko sta se sonce in dež menjavala na 15 minut - pravi april torej. Po ogledu barvilnice pa sva se odpravila nazaj proti hostlu saj Ninino stanje še vedno ni bilo dobro. Že ponoči se je neprestano zbujala, prebava pa se ji tudi ni umirila. Držite pesti, da se ji stanje kmalu izboljša.
Že začetek dneva nama je dal vedeti, da je na sporedu petek 13. Kljub plačilu prtljage, jo je v Chefchaouenu treba prinesti do avtobusa. Pa to niti ni problem, huje je bilo, ko sva stopila na avtobus. Občutek sva imela, kot da je avtobus 2 dni stal na soncu, klima pa ni delovala saj je iz ventilacije pihalo bolj vroče kot hladno. Poleg tega smo s še nekaj tujimi turisti sedeli točno nad motorjem. Že takoj nama je bilo jasno, da bodo to zelo zanimive štiri ure in pol praktično v savni in po zavitih gorskih cestah. Nina je sedela ob oknu, kjer ji je izpod sedeža še dodatno vroče pihalo, zato ji je kmalu postalo slabo. Presedla sva se, jaz pa sem ob sedež zatlačil svojo jopo, da sem vsaj malo zadržal vročinski tok.
Ta preskok iz mrzlega Chefchaouena v soparen avtobus pa ni bil nič proti vožnji našega šoferja. Po zavitih cestah smo prehitevali vse kar se je prehiteti dalo, od oslovskih vpreg, prek tovornjakov in avtobusov, do osebnih avtomobilov. To je vključevalo tudi prehitevanje v nepreglednih ovinkih, sekanje takih ovinkov pa je tako ali tako praktično lokalna folklora. Tudi kadar je bila cesta ravna, voznik očitno ni bil sposoben peljati naravnost saj je bila vožnja bolj podobna plovbi po močno razburkanem morju. Najsrhljivejši občutek pa so dajale načete in pregrete zavore saj se je po manj kot uri avtobus pri vsakem pritisku na zavoro pričel močno tresti. Za primerjavo lahko navedem, da smo po uri in pol prehiteli avtobus, ki je iz Chefchaouena odpeljal pol ure pred nami.
Kljub dvem nenavadno dolgim postankom, smo se v Fez pripeljali 15 minut pred časom. Vreme je bilo spremenljivo, močno je pihal veter. Zaradi temperaturnih šokov sva kmalu občutila glavobol, poleg tega pa naju je čakal še lov na prenočišče. Skupaj še z dvema francoskima turistkama smo se vsedli k vozniku nekega kombija, ki je ponujal prevoz do nastanitev. Francozinji je odložil v Youth Hostlu,naju pa odpeljal do hotela, ki sva ga imela ogledanega. Ponovno je bil najin izbor zaseden, zato nama je pokazal še tri hotele, ki naj bi bili primerljivi. Pri vseh sva naletela na polno zasedenost ali previsoke cene. Po krajšem premisleku sva se odločila, da tudi midva poskusiva v Youth Hostlu, ker imam nanj lepe spomine izpred sedmih let, cena je zelo ugodna, lastnik pa je zelo prijazen in ponuja ogromno uporabnih napotkov za potovanje in ne pričakuje v zameno ničesar, za razliko od večine, ki sva jih srečala do sedaj, ko je bil v ozadju vedno še kakšen "catch". Za prvo noč so bile proste le še skupne spalnice, ki pa so ločene na ženski in moški del, ter ena soba za 3 osebe. Odločila sva se za drugo možnost saj je bila cena 165 dh povsem sprejemljiva, za preostale noči pa je imel na voljo tudi sobo za dve osebi. Hostel leži v novem delu mesta, na mirni ulici, v njem pa je prijeten atrij. Tudi sanitarije so snažne, prisoten pa je občutek varnosti in domačnosti. Edina slaba lastnost pa je, da so vhodna vrata odprta med osmo in deseto uro zjutraj, med poldnevom in tretjo popoldne ter med šesto in deseto uro zvečer, tako da je nekoliko bolj potrebno gledati na uro in planirati izhode. Po drugi strani pa sploh v nočnem času to močno poveča občutek varnosti saj so vrata zaprta.
Ko sva odložila svoje stvari, nama je receptor ponudil možnosti za izlete. Sploh vabljiva je bila možnost obiska puščave. Plan je, da bi imela svojega šoferja, ki bi naju peljal v Merzougo, tam bi se usedla na kamele, jahala 2 uri v puščavo, kjer bi prenočila, naslednji dan sledi vožnja južno od Atlasa s postankom v soteski Todra Gorges, prenočitev v Ourzazate, kjer bi si ogledala filmske studie po katerih je znano mesto, naslednji dan pa sledi vožnja čez visoki Atlas v Marrakesh, kjer bi se izlet zaključil. Cena znaša 5000 dh za 2 osebi, kar morda ni malo. Po premisleku pa sva se odločila, da vseeno vzameva to potovanje, ker je ponudnik zaupanja vreden, ker bi v lastni režiji ob vključitvi vseh stroškov morda prihranila 500 dh, če bi najela avto bi imela prisoten strah, če bi ostala sredi ničesar z okvarjenim avtom pa še s časom bi bilo prisotne nekaj nervoze, tako pa bova imela še 3 dni na koncu v Marrakeshu in ne bova lovila zadnjih minut pred odhodom najinega letala.
Po dogovoru sva opravila še krajši sprehod, kjer sva si privoščila pomarančni sok in sadno solato. Vitaminska bomba je močno pomagala pri najinem počutju. Nato sva našla internet bar, ki je imel tudi tiskalnik, tako da sva si lahko natisnila vstopne kupone za najin povratni let. Ob vračanju v hostel sva imela neprijetno izkušnjo, ko naju je zagrabil lokalec z eno roko skrito za hrbtom in zahteval denar. Na srečo se je dal odgnati z enim dirhamom. Nisva pustila, da bi nama pokvarilo večer in tako sva zaključila najin petek 13. in to razen nekaj neprijetnosti, brez večjih pretresov.
Sobota in nedelja, 14. in 15. april
Pa naju je doletelo, kar je v Severni Afriki skorajda neizogibno - prebavne težave. Nina je v soboto obležala v postelji, izjema so bili kratki izleti na stranišče. Tudi sam sem ostal z njo ter se nisem pritoževal, ker se je počitek prilegel tudi meni, saj je bil zadnji teden z vsemi selitvami, temperaturnimi spremembami in dolgimi vožnjami z avtobusi zelo naporen. Poleg počitka sva imela možnost oprati perilo, ki se je na soncu in dokaj močnemu vetru, posušilo izredno hitro. Nedelja sva nato poskusila izkoristiti za obisk znamenite medine, ki v takšni obliki ostaja nespremenjena že skoraj 1000 let. Ogledala sva si Mederso (islamsko šolo) ter svetovno znano barvilnico usnja, kjer ročno barvajo kozje, goveje, ovčje in kamelje usnje. Vse barve so naravnega izvora, vmes naj bi bila tudi živalska kri in urin, pri obdelavi pa se precej uporablja amoniak, zato je vonj v barvilnici resnično neprijeten. Nekoliko nama jo je zagodlo vreme, ko sta se sonce in dež menjavala na 15 minut - pravi april torej. Po ogledu barvilnice pa sva se odpravila nazaj proti hostlu saj Ninino stanje še vedno ni bilo dobro. Že ponoči se je neprestano zbujala, prebava pa se ji tudi ni umirila. Držite pesti, da se ji stanje kmalu izboljša.
 | |
| Medersa - islamska šola |
Po popoldanskem počitku sva večerjala, nato pa se je oglasil najin šofer za izlet, ki sva mu plačala še preostanek denarja. Jutri greva pa proti Sahari, juhej.=)
Luka in Nina
